Podjetja, ki iščejo finančna sredstva za realizacijo projektov imajo več možnosti. Zaradi značaja nepovratnih sredstev podjetja največ pričakujejo od (so)financiranja projektov oz. razvojnih programov s strani slovenskih ministrstev ter na osnovi vključevanja v evropske programe. Kljub temu, da se tu ponujajo dobre možnosti, pa ne smemo pozabiti, da je potrebno predhodno analizirati tudi druge možnosti financiranja projektov in se odločiti za najprimernejšo obliko ali morda kombinacijo po temeljitem predhodnem premisleku.
Šele ko analiziramo vse možne načine financiranja projekta, lahko izberemo najprimernejšo vrsto financiranja ali v večini primerov kombinacijo različnih virov financiranja.
Glavna vprašanja, na katera morajo podjetja predhodno odgovoriti se nanašajo na:
- čas, ki je potreben za pridobitev sredstev;
- zahteve posameznega finančnega vira;
- povprečno stopnjo uspešnosti pridobitve sredstev pri posameznem finančnem viru; ter na
- poslovne priložnosti, ki jih prinaša realizacija projekta tudi po zaključku projekta.
V nadaljevanju je predstavljena preglednica z najznačilnejšimi razlikami med posameznimi glavnimi skupinami možnih načinov financiranja projektov.
| Oblika financiranja | Glavne značilnosti | Čas priprave projekta* | Čas od vložitve do odobritve | Priložnosti po zaključku projekta |
|---|---|---|---|---|
| Banke | povratna sredstva; zahtevajo se garancije ter ustrezno boniteto; običajno ugodne obrestne mere; partnerji niso potrebni; | najkrajši od vseh možnih drugih oblik financiranja | najkrajši od vseh možnih drugih oblik financiranja – v povprečju od nekaj dni do 1 meseca | / |
| Programi in spodbude slovenskih ministrstev in agencij | nepovratna sredstva; le v posameznih primerih potrebujete partnerje; potrebni so prepričljivi argumenti glede vpliva na nova delovna mesta, povečanje izvoza ipd. | od 1 – 2 meseca | 2 – 3 mesece | eventuelna krepitev partnerstva v primeru projekta z večjim številom partnerjev |
| EU programi in spodbude | nepovratna sredstva; potreben je kakovosten konzorcij večjega števila partnerjev (odvisno od programa - v povprečju od 3 do 10); poudarek na evropski dimenziji projekta, inovativni projektni ideji ter prepričljivih argumentih glede vpliva rezultatov na razvoj in rast konzorcialnih partnerjev; solastništvo projektnih rezultatov; | 1 – 6 mesecev | 3 – 9 mesecev | eventuelna nadaljnja krepitev mednarodnega partnerstva; dodatne poslovne priložnosti v državah, iz katerih prihajajo partnerji; |
| Tvegani kapital in poslovni angeli | ROI – Return on Investment (ocena potrebnega časa, v katerem se investicija povrne) je pomemben faktor pri odločitvi investitorja; potreben je prepričljiv tržni potencial v perspektivnem hitro-rastočem sektorju; solastništvo projektnih rezultatov; investitor je predan projektni ideji ter se je pripravljen tudi aktivno vključevati v implementacijo projektne ideje in trženje projektnih rezultatov; | 1 – 6 mesecev | 3 – 9 mesecev | eventuelni nadaljnji razvoj in trženje |
| Strateška zavezništva | strateško pogodbeno povezovanje; prepričljiv tržni potencial, inovativnost izdelka ali storitve, sorodnost ali komplementarnost med strateškimi zavezniki; ROI - Return on Investment; solastništvo projektnih rezultatov v primeru skupnega razvoja; velik interes po razvoju skupnih blagovnih znamk; | 1 – 6 mesecev | 3 – 9 mesecev | zaželjeno dolgoročno sodelovanje med partnerji in doseganje skupne vizije |
V vseh primerih mora pobudnik projekta potencialnemu finančnemu viru predstaviti zelo dobro edinstveno ponudbeno vrednost, pa tudi organizacijske in upravljavske sposobnosti, ki finančni vir prepričajo o visoki verjetnosti uspešnosti projekta.
Razlike med posameznimi oblikami so jasne, večji premislek je potreben med možnostjo (so)financiranja projekta s strani evropskih programov in med (so)financiranjem projekta s pomočjo strateških zavezništev. Pomembna razlika je v tem, da strateški zavezniki nudijo več poslovnih priložnosti tudi po zaključku osnovnega projekta, predvsem zaradi bolj načrtnega izbora in manjšega števila partnerjev kot je to v primeru evropskih programov. Druga razlika je tudi v tem, da niste omejeni na iskanje partnerjev v okviru držav, ki lahko kandidirajo na posamezen evropski razpis, ampak imate možnosti iskati strateške zaveznike tudi izven tega kroga držav. Slabost pa je seveda v tem, da ste prepuščeni samemu sebi, da ni vnaprej postavljenih pravil in priporočil glede delitve posameznih vlog med partnerji, glede sestave konzorcialnih oz. partnerskih pogodb, ipd.
Naj na koncu navedem nekaj pomembnih korakov pri pisanju projekta za enega ali več zgoraj naštetih finančnih virov:
- analiza možnosti pridobivanja sredstev in analiza ustreznosti posameznega vira sredstev;
- morebitno preverjanje razpisnih terminov (v primeru slovenskih in evropskih razpisov);
- pisanje projekta v skladu z usmeritvami in kriteriji posameznega finančnega vira ter iskanje ustreznih partnerjev (če so le-ti potrebni);
- preverjanje projektne dokumentacije z vidika formalnih, tehničnih, vsebinskih in ostalih kriterijev;
- samokontrola glede potrebnega vkjučevanja vaših resursov, potrebnih za realizacijo projekta ali partnerstva (finančni viri, kadrovski viri, ipd.);
- preverjanje morebitnega srednjeročnega/dolgoročnega pozitivnega in/ali negativnega vpliva na vaše poslovanje;
- definiranje in preverjanje pravnih in finančnih posledic pogodbenih razmerij med vami in finančnim virom oz. med posameznimi partnerji.
Iz vsega navedenega je razvidno, da zahtevajo projekti večjih vrednosti veliko časa tako z vidika priprave kot z vidika časa od vložitve do pridobitve sredstev, tehten razmislek glede izbire posameznega ali kombinacije virov sredstev kot tudi veliko znanja za pripravo ustrezne projektne dokumentacije glede na zahteve posameznega finančnega vira.
Zgoraj omenjeni „dejavniki odločanja“ bi morali biti tudi prva tema katerega koli poslovnega svetovalca, ki MSPjem ponuja nasvete in pomoč pri iskanju sredstev. Šele nato morda sledi svetovanje v zvezi s pripravo projektnih predlogov in druga pomoč v fazi izvajanja oz. tudi v drugih fazah.
